Vrtnica

Znanstveno ime: Rosa x damascena, damaščanka

Uporabni deli rastline: cvet

Opis: Rod vrtnic ali natančneje šipkov obsega na stotine vrst in sort, ki jih danes gojimo v okrasne in zdravilne namene ter za potrebe kozmetične in parfumerijske industrije. Najpogosteje zrastejo do 2 m visoko. Stebla se razvejijo v obliko grma, njihov zaščitni znak pa so trni. Listi so svetleči, eliptični, zaključeni v konico in na robovih nazobčani. Cvetovi so navadno sestavljeni iz 5 do 7 venčnih listov, ki so rožnati do rdeči, vzgojili pa so tudi kultivarje v rumeno-oranžnih odtenkih. Vrtnice izvirajo iz Evrope in zahodne Azije.

Domnevajo, da je večina umetno vzgojenih sort izšla iz francoskega šipka, Rosa gallica L. Vrste, ki so najbolj pomembne za proizvodnjo eteričnega olja, so stolistni šipek ali gartroža, Rosa x centifolia L., damaščanka, Rosa x damascena, in francoski šipek. Vodilni proizvajalki sta Bolgarija in Turčija, kjer se je tradicija gojenja damaščanke ohranila iz 15. stoletja; tej vrsti vrtnice zato pravimo tudi bolgarska ali turška vrtnica.

Delovanje in uporaba: Zgodovina vrtnic in njihovega opojnega vonja je najtesneje povezana s starimi Rimljani. S cvetovi vrtnic, posutimi po domovih in ulicah, so proslavljali praznične dneve in vojaške zmage. Absolut in eterično olje vrtnice sta se uveljavila zlasti pri negi občutljive, suhe in zrele kože. Delovala naj bi tonično, zmanjšala redčino in blažila težave s popokanimi kapilarami. Zelo priljubljena je aromatična vodica vrtnice, ki je zelo cenjena kot blažilna, hranilna in tonična sestavina vodne faze krem in serumov za nego kože obraza ali losjonov in mleka za nego kože telesa, ter tonikov za nego kože in lasišča.